Disketa ali Gibki disk (flooppy disk)

Stare Diskete

Gibki disk ali disketa (floppy disk) je razvil IBM v poznih šestdesetih letih kot alternativo klasičnim trdim diskom. Je izjemno preprosta naprava in nanjo je možno shraniti podatke, ter tam tudi vsaj nekaj časa ostanejo. Disketa je narejena iz plastike, prekrite z magnetnim materialom, zaščitena pa z ovojnico. Leta 1981 so se pojavili prvi IBM združljivi osebni računalniki in diskete so bile sposobne shraniti informacijo le na eni strani, kar je omogočilo shranjevanje 160 k zlogov. Z izboljšanjem kodirnih tehnik in krmilnikov so omogočili shranjevanje na obeh straneh. Razvoj 5.25 palčne (13,13 cm) diskete se je nato končal s kapaciteto 1,2 M zlogov, ko ga je izrinil 3.5 palčni (8,8 cm) gibki disk, ki je bolje mehansko zaščiten in ima nekoliko večjo kapaciteto. Razvili so se tudi 3.5 palčni floppy diski s kapaciteto 2.88 M zlogov, ki pa niso uspeli v svetu računalništva.

Hitrost vrtenja gibkega diska je 360 rpm, kar zelo poenostavi mehanizem diskovnega pogona. Bralno pisalna glava pri disketi ne lebdi nad površino z magnetnim materialom, ampak se te površine dotika. Ravno zato je življenska doba diskete kratka.

Diskete so bile najbolj razširjen tip prenosnega medija, ki pa so ga zaradi občutljivosti in potreb po shranjevanju večjih količin podatkov že skoraj popolnoma nadomestili optični mediji in Flash pomnilnik.