Trdi disk (HDD – Hard Disk Drive)

Prvi magnetni disk so izdelali v IBM 1957. Magnetni disk je še vedno najpogostejši zunanji pomnilni medij današnjih računalnikov. Katere so tiste lastnosti,ki ga postavljajo pred ostale pomnilne medije za trajno hranjenje podatkov? Odgovor je tudi tokrat kratek; še vedno ima ugodnejše razmerje med ceno in dobrimi lastnostmi. Največji prednosti magnetnega diska, zaradi katerih je še vedno nenadomestljiv, sta kratek čas prenosa podatkov in zelo velika gostota zapisa. Z razvojem novih tehnologij bralno-pisalnih glav pa dosegamo iz dneva v dan večjo gostoto zapisa.

Pogon diska premika bralno-pisalne glave na zahtevano lokacijo in nadzira pisanje in branje z njega. Računalnik dostopa do pogona diska preko krmilnika diska (disk controller). Krmilnik diska nadzira vse operacije, ki jih opravlja pogon diska, in skrbi za prenos podatkov.

Informacije so na disku shranjene v koncentričnih sledeh (tracks). Sledem, ki jih hkrati dosežemo z bralno-pisalnimi glavami, pravimo valj (cylinder). Vsaka sled je razdeljena na izseke (sector). Vsi izseki imajo enako kapaciteto, zato se gostota zapisa povečuje proti središču diska. To gostoto zapisa običajno podajajo proizvajalci. Izseki in sledi niso že izdelani na praznem disku, ampak jih moramo šele tvoriti hkrati  z vsemi podatki, ki jih potrebujemo za kontrolo diska. To nalogo opravi posebni program operacijskega sistema v postopku, ki mu pravimo formatiranje diska. Izseki so nadalje razdeljeni v skupine ali grozde (clusters).

V principu  ni zapletena naprava. Sestoji iz ravnih, krožnih plošč-diskov(nameščenih v stolpič) iz(običajno) aluminija, lahkega nemagnetnega materiala. Premer diskov je običajno 3,5 ali 5,25 palcev, v prenosnikih pa najdemo 2,5 palčne izvedbe. Klasični diski so bili prekriti s tanko plastjo (0,5 do 0,75 µm) fero magnetnega diska. Današnje tehnologije uporabljajo mnogo tanjši sloj (thin film) iz fosfor-niklja ali fosfor-kobalta debeline le od 0,05 do 0,1 µm. Med diski, ki so nameščeni na skupno os, je nekaj milimetrski prostor, v katerem se lahko premikajo bralno-pisalne glave. Vse bralno-pisalne glave hkrati premika koračni motor, ki mu pravimo aktuator.

Reševanje podatkov s trdega diska

Tannaris uporablja sodobne in napredne tehnike za popravljanje in reševanje podatkov iz trdega diska.

Čeprav je sama naprava (Trdi disk) zelo preposta, vseeno zahteva ogromno znanja in izkušenj za uspešno reševanje podatkov.

Rešujemo podatke iz naslednjih diskov:

  • PATA
  • SATA
  • SCSI

Proces reševanja podatkov s trdih diskov

Postopek reševanja podatkov se vrši po ustaljeni proceduri. Prvi korak je pregled in analiza trdega diska. Z analizo se ugotovi kakšna je napaka diska in kakšen pristop k reševanju podatkov je potrebno uporabiti. Glede na pristop se prične samo kopiranje diska postopoma po sektorjih.

Ko so vsi sektorji skopirani, je naslednji korak pregled in test rešenih podatkov. Pogosto je potrebno za dostop do podatkov razrešiti tudi težave enkripcije diska ali težave z datotečnim sistemom.